Zdaj so na vrsti še tovornjaki in avtobusi, EK bi njihove izpuste do leta 2040 zmanjšala za 90 odstotkov

Evropski poslanci so potrdili prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskimi ali dizelskimi motorji od leta 2035. Uredba sicer še čaka potrditev držav članic sveta EU marca letos, a gre le za formalnost. Sočasno, nekako v senci nove okoljske zakonodaje, vezane na osebna vozila, pa je evropska komisija pripravila predlog zmanjšanja izpustov tovornih in potniških vozil, torej tovornjakov in težjih dostavnikov z več kot 3,5 tone skupne mase ter avtobusov. Cilji so nekoliko bolj ohlapni in postavljeni dlje v prihodnost, izzivi pa so, tako pravijo poznavalci, še precej večji kot pri uvajanju pogonov brez izpustov pri osebnih avtomobilih.

Malce manj strogi cilji, a večji izzivi

V torek, 14. februarja, so v Strasbourgu evroposlanci sprejeli zakon o koncu prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov v Evropi po letu 2035. O tovornjakih in avtobusih ni bilo govora. So pa o njih isti dan znova razpravljali v evropskem parlamentu in sprejeli predlog, ki bo tovorna in velika potniška vozila usmeril v isto smer – v elektrifikacijo z le malenkost manj strogimi cilji, ki so ob tem postavljeni malo bolj v prihodnost.

V tem trenutku gre za predlog, ki pomeni le začetek zakonodajnega postopka. O njem bodo odločali še evropski parlament in države članice EU.

Tovorni promet ustvari 5,6 odstotka izpustov

Tovornjaki in avtobusi so po zadnjih podatkih krivi za 5,6 odstotka izpustov toplogrednih plinov v Evropi. Celoten cestni transport, ki vključuje tudi osebne avtomobile, lahke dostavnike in motocikle, pa ustvarja 21,1 odstotka vseh toplogrednih plinov. Kot zanimivost, prispevek motociklov je le 0,3 odstotka.

Stopnjevanje do leta 2040

In kaj vsebuje predlog evropske komisije? Predlog je vezan na tovorna vozila s skupno maso nad 3,5 tone in avtobuse. Pri obeh vrstah vozil je komisija predlagala zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 45 odstotkov po letu 2030, za 65 odstotkov po letu 2035 in za 90 odstotkov po letu 2040. Mestni avtobusi pa bodo morali imeli pogon brez izpustov (torej na elektriko ali vodikovo gorivo) že od leta 2030. Cilji so vezani na povprečne izpuste, dosežene v letu 2019.

Nekatere države članice EU so sicer predlagale stoodstotno zmanjšanje izpustov po letu 2040. Večina držav pa je v prid proizvajalcev vozil zagovarjala 90-odstotno zmanjšanje.

Razmišljali so celo o stoodstotnem zmanjšanju ...

Podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je ob tem poudaril, da bi bilo stoodstotno zmanjšanje izpustov preveč tvegano, saj proizvajalci tovornih vozil in avtobusov do ciljnega datuma morda ne bodo mogli na trgu ponuditi brezogljične tehnologije, ki bo v praksi omogočala prevoze na daljših progah in v bolj zahtevnih razmerah na cesti, ki povečujejo porabo in zmanjšujejo doseg. Je pa ob tem poudaril, da bodo tudi tovrstna vozila v prihodnosti morala ponuditi pogon brez izpustov.

S komentarjem se je oglasila še lobistična organizacija Transport & Environment, ki meni, da predlog ni zadosten za zmanjšanje izpustov, saj bodo tovorna vozila s termičnimi motorji, registrirana leta 2040, na cestah vse do leta 2050, ko si je EU zadala cilj ogljične nevtralnosti. »Tovornjaki imajo povprečno življenjsko dobo 14 let,« so podkrepili svojo trditev.

Proizvajalci se že pripravljajo na elektrodobo

Kako so ta trenutek pripravljeni proizvajalci tovornjakov? Švedski Volvo Trucks je električne tovornjake začel serijsko proizvajati lani, leta 2030 pa bo polovica tovornjakov vlačilcev že popolnoma električnih. Renault Trucks, del skupine Volvo, ima električni tovornjak e-tech D wide v ponudbi že dve leti. Električne tovornjake bodo kmalu ponudili tudi pri Scanii, MAN, Mercedes-Benzu in nekaterih drugih znamkah. Poleg popolnoma električnega pogona pa proizvajalci resno razmišljajo tudi o pogonu na vodikovo gorivo, pri katerem gorivne celice vodik spreminjajo v elektriko in z njo polnijo baterijo, ki daje energijo elektromotorjem.

A prodaja je še zelo skromna

Velika večina prodaje tovornjakov in avtobusov pa še vedno temelji na dizelskem pogonu. V Evropi je bilo leta 2021 prodanih 255.099 tovornjakov. Po zadnjih podatkih je bil delež novih tovornjakov na dizelski pogon leta 2021 95,8-odstoten, delež pogonov na alternativna goriva 3,6-odstoten, delež elektrificiranih (električnih) pa le 0,5-odstoten. Prodaja popolnoma električnih tovornjakov je leta 2021 dosegla 1.234 enot (26,6-odstotna rast glede na leto 2020). Velika večina, 987, je bila prodanih v Nemčiji. Prodaja hibridov pa se je predlanskim celo zmanjšala za 55,9 odstotka, na komaj 67 vozil.

Delež alternativnih goriv je predlanskim zrasel s tri na 3,6 odstotka, mednje pa sodijo predvsem utekočinjeni naftni plin, utekočinjeni zemeljski plin, biogoriva in etanol. Prodaja se je povečala za 40,7 odstotka, na 9.688 vozil. Največji trg je bila Nemčija (2.258 vozil).

Avtobusi imajo že danes precej večji delež čistejših pogonov

Pri avtobusih so številke bolj spodbudne. Delež dizelskega pogona je bil leta 2021 68,8-odstoten, alternativnih goriv 10,5-odstoten, hibridov 10,1-odstoten in električnega pogona 10,6-odstoten.

Prodaja avtobusov je sicer precej manjša od prodaje tovornjakov. Leta 2021 je bilo v EU prodanih 28.917 novih avtobusov, kar je tri odstotke več kot leta 2020. Delež dizelskih se je zmanjšal s 73,2 na 68,8 odstotka. Prodaja električnih je poskočila za 78,8 odstotka, na 3.064 primerkov (delež se je povečal na 10,6 odstotka). Največji trg je bila Francija s 622 prodanimi primerki, sledila sta Nemčija (613) in Danska (224). Leta 2020 je bil največji trg za električne avtobuse Nizozemska, leta 2021 pa je prodaja upadla za 40,3 odstotka.

Prodaja hibridnih avtobusov je zrasla za deset odstotkov, na 2.926, skoraj polovica (1.405) je bilo prodanih v Nemčiji. Prodaja avtobusov na alternativna goriva (polovičen delež ima zemeljski plin) se je zmanjšala za 2,3 odstotka, na 3.033 vozil. V Franciji je bila največja rast (61,3 odstotka), v Španiji in Italiji pa največji upad (42,6 oziroma 15,2 odstotka.)

Kako na elektrifikacijo gleda največji na tem področju

Med proizvajalci je med bolj aktivnimi Iveco Bus, drugi največji proizvajalec avtobusov in prvi, ko gre le za medkrajevne avtobuse v Evropi. Leta 2021 si je odrezal 21-odstotni delež v Evropi. Proizvajalec s sedežem v Milanu ima veliko izkušenj z alternativnimi viri energije, tudi s pogonom na elektriko in vodik. Kako zahteven je bil prehod za Iveco Bus, kako zahteven za kupce, je na naši konferenci Pogoni sedanjosti in prihodnosti - elektrika in vodik oktobra lani pojasnil Jan Kimla, poslovni direktor Iveco Busa.

»Na začetku elektrifikacije kupci niso natančno vedeli, kaj si želijo in za kateri alternativni vir pogona naj se odločijo, želeli pa so slediti trendom in okoljskim zahtevam. V zadnjih štirih do petih letih so kupci postali precej bolj izobraženi in danes natančno vedo, kaj želijo. Sami pa smo spoznali, da imajo zelo različne želje in potrebe. Danes so med našimi kupci predvsem mesta, ki imajo manjše vozne parke, od 20 do 50 avtobusov, do Prage, kjer deluje 2.500 avtobusov. Kupcem zato pomagamo na različnih področjih, z bolj zmogljivimi baterijami pri električnih avtobusih in tudi pri gradnji polnilne infrastrukture. Načelno pa moramo prav zaradi različnih zahtev v tem hipu ponujati tudi različne tehnologije, od elektrike, hibridov, vodika do pogona na plin."