Kaj nenormalni skoki cen goriv pomenijo za prevoznike?

Cena dizelskega goriva v prodaji na drobno je samo v tem letu poskočila za približno 28 odstotkov, cena goriva z vračilom trošarine, kar lahko uveljavljajo prevozniki pri nas, pa se je od januarja do aprila letos zvišala za 18,82 odstotka. Treba pa je upoštevati, da vračila trošarine od februarja ni, saj je vlada znižala višino trošarine na minimum, nad katerim je vračilo po zakonodaji EU možno. To pomeni vse, kar je nad 330 evrov za tisoč litrov.

Ruska invazija na Ukrajino je pognala cene goriv višje kot v rekordnem letu 2013. Glavno vprašanje pa je, kako dolgo bo to trajalo in kako zmanjšati te negativne posledice. Zvišanje cen energentov ima namreč močan vliv na dvig stroškov poslovanja logističnih podjetij. Konkretno strošek goriva v sestavi celotnih stroškov pri prevoznikih pomeni že 30 odstotkov.

Do tega zadnjega rekordnega povišanja cen je strošek goriva pomenil 25 odstotkov v sestavi stroškov prevozniških podjetij. Nenormalna rast cen goriv oziroma večkratni dvigi cen goriv v tedenskem razponu imajo zelo negativen vpliv na likvidnost podjetij v prevozniškem sektorju, ker se cene prevozov ne morejo tako hitro prilagajati (potreben čas za uskladitev cen prevozov z naročniki), hkrati pa prevozniki plačila za te opravljene prevoze prejmejo s časovnim zamikom, ko so cene spet že lahko na višji ravni.

Prav zaradi teh negativnih posledic prevozniki pozdravljajo odločitev države o regulaciji cene goriva, vsaj za obdobje, ko so razmere na trgu tako negotove, kot so zdaj. Dobra stran trenutnih razmer je, da je povpraševanje po storitvah prevozov večje od ponudbe in se negativne posledice podivjanih cen goriva za večino prevoznikov milejše, če jim je seveda za večino prevozov uspelo iztržiti višjo ceno prevoznin.

Na Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije ob dvigu drobnoprodajnih cen dizelskega goriva, ki sega v konec minulega leta, svojim članom priporočamo, da višji strošek goriva uveljavijo v povišanju prevoznin, saj dolgoročno prevozna podjetna niso zmožna financirati tolikšnega skoka stroškov v svojem poslovanju. Na trgu se že kažejo razlike med prevozniki, ki jim je pri svojih naročnikih uspelo prilagajanje prevoznin pogodbeno vezati na gibanje stroškov, in tistimi, ki s težavo dosegajo kakršnekoli prilagoditve v cenah svojih storitev.

Vzrok, da ponudba prevoznih storitev ne sledi velikemu povpraševanju, se kaže tudi v posledicah, ki jih je povzročila epidemija covida-19 na avtomobilsko industrijo, ki še vedno ne zmore dobaviti vozil glede na povpraševanje na trgu oziroma so se dobavni roki podaljšali. Na trgu je občutiti pomanjkanje vozil, povpraševanje po novih vozilih je večje od zmožnosti dobave. Dodatno pa se že kažejo posledice nekajletnega kadrovskega primanjkljaja voznega osebja in tudi drugega kadra v naši panogi, kar povzroča pritisk na višanje stroškov dela, če želijo podjetja ohraniti svoj kader.

Obdobje epidemije je tako imelo vpliv na logistično panogo v smeri večjih pritiskov in potreb po pogostejši oskrbi in vsakodnevnih logističnih operacijah, kar pomeni povečanje povpraševanja po storitvah tega sektorja. Hkrati pa je zaradi višanja stroškov ravno denarni tok velik izziv za številna prevozniška podjetja in vse bolj postaja pomembno stroškovno učinkovito upravljanje voznega parka prevoznih podjetij. Podjetja zato uvajanje novih tehnologij in digitalizacijo v svojem poslovanju postavljajo med prioritete svojih vlaganj. Sistemi, ki omogočajo vpogled in poenostavitev upravljanja voznega parka v realnem času, namreč omogočajo učinkovitejše in aktivnejše upravljanje ter znižujejo stroške podjetja, kar je lahko v teh turbulentnih časih pomembna konkurenčna prednost na trgu.

Robert Sever je direktor združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije